2 svetovna vojna
Tudi za 2 svetovno vojno so bili glavni vzrok imperialistična nasprotja, Med državami je potekal oster boj za surovine, za trge, za delovno silo. Te države so bile predvsem poraženke 1 svetovne vojne, kjer se je uveljavil fašizem in nacizem – NEM, ITA, JAP.
Tudi pred 2 svetovno vojno je prišlo do povezovanj v politične in vojaške zveze tabor. Že leta 1936 sta NEM in ITA sklenili vojaško politično zvezo z imenom Rim – Berlin, kasneje še JAP s Tokijem. Te 3 države so podpisale protikominterensko zvezo (3 internacionala). Tem 3 državam so se leta 1936 pridružile še Španija in Madžarska. Države so si razdelile interesne sfere in sicer Evropa, Afrika in del Azije so postali domena ENM in ITA. Daljni vzhod in ozemlja v Tihem oceanu pa Japonske. Leta 1940 so nacistične in fašistične države podpisale Trojni pakt.
Italija je leta 1935 napadla Etiopijo in si jo v pol leta pokorila. Ob tem je Društvo narodov obsodilo Italijansko agresijo in uvedlo gospodarstvene ukrepe proti Italijanom, toda VB in FRA tega nista upoštevali in še naprej z njo sodelovali. NEM je 1936 zasedla Porenje.
13. marca 1938 so NEM vkorakali v Avstrijo in si jo priključili. To priključitev je potrdil še plebiscit aprila 1938.
Septembra 1938 so velike sile v Munchnu odločale o usodi Češko – Slovaške. NEM je dobila sudete. V predelu Češke Moravske so NEM vzpostavili svojo oblast (protektorat); Slovaška je dobila automomijo, vendar je bila pod NEM pokroviteljstvom.
Leta 1939 je ITA zasedla Albanijo. 23 avgusta 1939 so nacistična NEM in socialistična Sovjetska zveza podpisali sporazum o nenapadanju (podpisala sta ga zunanja ministra Von Rispentrop in Molotov). Ta sporazum je vključeval še tajni dokument, s katerim sta si NEM in SZ razdelili interesna področja v V Evropi.
1 faza 2. svetovne vojne
2 svetovna vojna se je začela 1 septembra 1939, tega dne je NEM napadla Poljsko. VB in FRA sta stopili na stran Poljska; in čez 2 dni napovedali vojno NEM. Hitler je tudi tu uporabil »hitro vojno«; kljub Poljskem odporu so bili NEM uspešni zaradi dobre pripravljenosti že po 1 mesecu. V skladu s tajnim poročilom nenapadalne pogodbe so sredi septembra napadli Poljsko še Sovjeti. Takrat se je Rdeči armadi predalo več 1000 Poljskih oficirjev, ki so jih Sovjeti pobili v Katynskem gozdu in zato obdolžili Nemce. Po zlomu Poljske, so Nemci začeli izvajati najostrejšo obliko okupacijske oblasti. Množično so začeli zapirati in pobijati predvsem Poljsko inteligenco; posebno kruto pa so ravnali s poljskimi Židi, ki jih je čakala smrt v koncentracijskih taboriščih.
30 marca 1939 je Sovjetska zveza napadla Finsko, ker ni finska vlada popustila Sovjetskim zahtevam o zamenjavi ozemelj. Finci so se uprli in vzdržali do februarja 1940. Marca je bil podpisan mir, s katerim so Finci izgubili okoli 30.000km2 ozemlja na V države.
10 maja 1940 je NEM napadla Nizozemsko, Belgijo in Francijo. To je bilo presenečenje za FRA, saj so ENM enote vkorakale v FRA s severa, čez nevtralno Belgijo. FRA je imela večino svoje vojske pripravljene na vzhodu, na meji z NEM. 10 junija 1940 je Francijo napadla še ITA. 22 junija je FRA kapitulirala. NA jugu FRA so Nemci oblikovali ozemlje, ki so ga dali v upravo Francozom; na čelu je bil maršal Petain. Po hitri zmagi so NEM želeli premagati še VB. Bombardirali so neko Britansko mesto, toda Britanci so imeli dobro protiletalsko obrambo in NEM so pa izgubah letal prekinili z napadi.
Hitler se je usmeril proti Balkanu. Jugoslavija je 25 marca 1941 pristopila h Trojnim paktom, toda zaradi nemirov v Beogradu in demonstracij proti podpisu, se je Hitler odločil za napad na Jugoslavijo 6 aprila 1941. Zaradi tega napada je moral Hitler prestaviti napad na SZ, le to je napadel 22 junija 1941. S tem je presenetil predvsem Stalina, ki je računal na nenapadalno pogodbo.
Japonska, ki je tudi bila v 2 sv vojni, je nadaljevala osvajalno politiko z namenom, da dvigne svojo gospodarstvo. 7 decembra 1941 je brez vojne napovedi napadla Ameriško vojno oporišče Pearl Harbor na Havajih. S tem so uničili večino Ameriškega vojnega ladjevja v Tihem oceanu. S tem napadom so vstopile v vojno še ZDA. Japonci so »potopili« 8 velikih bojnih ladij, uničili 188 letal ter ubili 2500 ameriških vojakov.
Z napadom na SZ so tudi protifašistične sile začela razmišljati o povezavi. Že julija 1941 so v Moskvi podpisali Britansko – Sovjetsko pogodbo o sodelovanju. 14 avgusta 1941 pa sta ameriški predsednik Roosvelt in angleški predsednik Churchill podpisala Atlantsko listino (bojna ladja Atlantik). Listina je postala temelj za oblikovanje Protifašistične koalicije. To listino je kasneje podpisalo še 23 držav. Churchill in Roosvelt sta se v njej opredelila in odrekla tujim ozemljem ter zagotovila, da ne bo prišlo po vojni do ozemeljskih sprememb, s katerimi se nebi strinjala prizadeta ljudstva. Vsak narod pa si bo oblikoval sam obliko vladavine (republika, monarhija).
V okupiranih državah V in JV Evrope, ki so jih NEM želeli priključiti k svoji državi, so začeli izvajati RAZNARODOVALNO POLITIKO. Hitler je želel predvsem uveljavit NEM arijsko prebivalstvo. Zato so želeli ozemlja čimprej ponemčiti, pri tem so uporabljali različne sklepe:
- izgon politično in rasno neustreznih ljudi
- krepitev obstoječega nemštva (oni ki so živeli v SLO so bili Kočevski Nemci)
- naseljevali so NEM prebivalstvo
- ponemčenje tistih ljudi, ki so ostali
Poleg tega so odstranili domače napise, ponemčili so krajevna in osebna imena, potem so razpustili domača društva, politične stranke ter vsiljevali nemško kulturo. V nekaterih državah so NEM dobili domače sodelavce (Vichyska FRA: Marshal Petain, Norveška: Vidkum Quisling, Srbija: Nedič).
Leta 1942 je doživela NEM vojska hud poraz pri Stalingradu (zdaj Volgograd), skupaj z ITA pa še v severni Afriki.
Leta 1942 so NEM želeli presekati Sovjetske preskrbovalne poti in zasesti naftna nahajališča pod Kavkazom. Zato so želeli prodirati v tej smeri, toda enote Rdeče armade so jih zaustavili pri Stalingradu. Julija 1942 se je pri Stalingradu začela ena največjih bitk v 2 svetovni vojni. Novembra istega leta so okrepljene enote Sovjetske vojske začele protiofenzivo, obkolile so 6 nemško armado (300 000 vojakov). Bitka se je nadaljevala do 2 februarja. Takrat je field-maršal Friedrich von Pankes podpisal kapitulacijo. Nemci so izgubili skoraj 150 000 vojakov; več kot 90 000 je bilo ujetih. Od te bitke dalje se je NEM vojska samo še umikala.
Konec leta 1942 pa je prišlo do preobrata tudi v severni Afriki. Britanci so pod poveljstvom generala Bernarda Montgomeryja leta 1942 prebili NEM – ITA fronto pri
El Alameinu v Egiptu. Nemce je vodil general Romel. Novembra istega leta pa so se Angleži in Američani izkrcali v SV Afriki (Maroko in Alžirija). Američane je vodil Dwight Eisenhower; tam so premagali Francijo – njihovo vojsko je vodil Petain (ki je bila na strani NEM). Začeli so prodirati proti vzhodu. Fronta se je ustalila v Tuniziji, kjer so zaveznike zaustavili NEM in ITA ter slabo vreme. V končni fazi so zavezniki – ANG, FRA, AME – zmagali (maja 1943). Vojna v severni Afriki je bila končana.
Sledilo je izkrcavanje na Siciliji.