Rdeča
Je
zelo močna barva in so jo od nekdaj povezovali z življenjsko vitalnostjo in
prizadevnostjo. Pomaga nam premagovati malodušje in negativne misli. Pomeni pa
tudi jezo. Če je v našem telesu ali okoli nas preveč rdeče barve smo
razdraženi, nepotrpežljivi in preplavi nas nelagodje.
Rožnata barva nas čustveno pomirja in nas navdaja z občutkom nežne topline
in ugodja. Blaži razdražljivost in napadalnost, ter nam vliva občutek ljubezni
in varnosti. Poleg tega pa preganja osamljenost, potrtost, pretirano
občutljivost in ranljivost.
Oranžna
Je vesela. Osvobaja in sprošča čustva ter odpravlja samo-pomilovanje,
pomanjkanje samospoštovanja in
nepripravljenost odpuščanja. Spodbudno deluje na možgane, je odlično sredstvo
za preganjanje potrtosti in vlivanja poguma. Marelični in breskovi
odtenki pomagajo proti živčni izčrpanosti.
Rumena
Tudi rumena je vedra barva. Je spodbudna in je izraz navdušenja
nad sončnimi dnevi. Povezujemo jo z intelektualnim delom in izražanjem misli.
Krepi bistroumnost. Povečuje razsodnost in izboljšuje spomin. Olajša odločanje.
Pomaga pri organiziranosti, ter povečuje odprtost za nova stališča. Utrjuje
samozavest in vliva optimizem. Medli (+ bela b.) odtenki rumene nam dajo
občutek strahu.
Zelena
Je tesno povezana z naravo, pomaga nam, da se poglobimo z drugimi
ljudmi in svetom narave. Nagonsko jo poiščemo, kadar nas mučijo napetost in
čustvene tegobe. Navdaja nas z udobjem, lenobnostjo, sproščenostjo, zmanjšuje
napetost, uravnava čustva in jih pomirja.
Temno zelena pomaga pri
čustveni negotovosti.
Zamolkla zelena, olivno zelena, ubita
zelena (+ bela) pomenijo razkroj.
Ubito zelena je tako kot
odpadlo listje, je nepredvidljiva, zanika življenje in veselje.
Citronsko zelena lahko škoduje
telesnemu in čustvenemu zdravju, napeljuje na
zavist, zamera.
Modra
Modro
zelene odtenke (Turkizne) povezujemo z osvežujočim in mirujočim morjem, zato ta
barva hladi poživi in pomirja. Tako kot zelena blagodejno vpliva pri umskih
naporih, preganja utrujenost in občutek neuspešnosti
Modra je pomirjujoča barva, pomeni noč,
zato nas kot temno modro nebo umirja in sprošča. Sv. Modra in bledo modra, nas
varujeta pred in
slabostjo. Preveč temno modra v velikih količinah lahko deluje depresivno.
Indigo in
vijolična
Močno
vplivajo na naše duševno počutje. Z njimi v psihiatriji umirjajo bolnike, ki
trpijo zaradi duševnih in živčnih motenj. Te barve pomagajo doseči duševno
ravnovesje ter preganjajo obsedenost in strahove.
Bela
Pomeni
čistost. Ponuja mir in zavetje. Preganja čustveno razburjenost. Če potrebujemo
prostor in čas nam to omogoča bela z občutkom svobode in odprtosti. Preveč te barve
lahko deluje hladno in vsiljuje občutek osamljenosti.
Črna
Nas
tolaži in varuje, hkrati pa učinkuje skrivnostno, povezana je s tišino,
neskončnostjo, življenjsko močjo, je pasivna in skrivnostna. Lahko nam
preprečuje da bi se spremenili. Pogosto se odevamo vanjo, če se želimo skriti
pred svetom.
Siva
Povezana
je z neodvisnostjo, zaupanjem vase in oblastjo nad seboj. Deluje kot ščit, ki
nas varuje pred zunanjimi vplivi. Ima prizvok (oblaki). Je barva izmikanja in
izogibanja.
Rjava
Je
barva zemlje, navdaja nas z občutkom trdnosti, pomeni pa tudi zatiranje čustev,
bežanje pred zunanjim svetom in strahu pred njem.
Sorodnosti med oblikami in
barvami
Rumena
- trikotnik -
je tipična naravna zemeljska barva. Je najbolj svetla in vidna, zato deluje ostro,
suho in živahno. Njen vpliv na oko ni dolgotrajen. Kmalu poneha in je zato ena
najlažjih barv. Obenem se širi in ustvarja ostro sliko na očesu (mrežnica) to
je glavni faktor za povezovanje oblik z
barvami. Je oster kot rumena barva. Rumeni torej najbolj ustreza trikotnik, ki
je zelo ostra in dinamična oblika, je pa tudi najbolj koncentrična (oži se sama vase) iz tega stališča nasprotuje rumeni, ki se širi.
Rdeča
– kvadrat-
je trdna in močna osnovna barva. Nima močno izraženega ekcentričnega in ne koncentričnega
gibanja. Podaja nam izredno b. privlačnost, oko pa jo izostri, zato je primerna
za robove in vogale. Najbolj ji odgovarja kvadrat, ki je eden najbolj trdnih in
stabilnih oblik.
Modra
– krog – je
hladna, vlažna in prosojna barva. Dozdeva se nam, da se krči in umika v
prostor. Na mrežnici ustvarja mehke in zabrisane oblike, zato z njo najlažje
ustvarjamo občutek globine. Uporabljamo jo tam, kjer niso pomembne ostrine in
detajli. Najbližji je krog, zaradi
svoje mehkobe in dinamičnosti.
Zelena
– mnogokotniki – je hladna, sveža, mehka in prostorska barva, ki je oko ne more do
dobra odrediti, zato navadno ni primerna za ostre robove in detajle. Čista
zelena (MD + RU) je najpomembnejša, zelo privlačna in primerna za oko. Najbolj
ji odg. Mnogokotniki, pa tudi trikotnik z zaobljenimi vogali.
Oranžna
– pravokotnik – je manj surova barva kot rdeča. Njena rumena prisotnost jo naredi
lažjo. Je topla, suha in vsiljiva barva. Ker jo oko zlahka izostri, optično
proizvaja zelo čiste slike, zato je primerna za obrise in fine detajle. Najbolj
ji odg. Tiste oblike, ki imajo odločene težnje gibanja (trapez).
Vijoličasta
– elipsa –
je mehka in zabrisana barva, ki deluje dvoumno in žalostno. Ni je mogoče
dodobra izostriti, zato je navadno ne uporabljamo za detajle. Najprimernejša
oblika je elipsa.
Načela likovnega reda
- ritem, harmonija, kontrast, dominacija, enotnost, ravnovesje, proporc.
Ustvarite kompozicijo 1 ali več plastičnih oblik, ki so prekrite z opno, lupino ali draperijo. Notranjosti teh plastičnih oblik ni potrebno upodabljati. Opna, lupina ali draperija zavzema lahko neko določeno prostornino oz. obliko, ker je napeta na neko ogrodje. Lahko pa je votla, svobodna in jo spreminjajo zunanje sile.
DOMINACIJA
- pomeni prevlado , premoč nad nekimi elementi (smer, barva, liki). Dominacijo srečamo v naravi, vsakdanjem življenju, v razl. zvrsteh umetnosti (barok in gotika).
Dominacija v lik. kompoziciji pomeni organizacijsko načelo, ki predstavlja prevladovanje izstopanje, poudarjanje lik elementov ter spremenljivk itd. Dominanto v kompoziciji lahko ustvarjamo s: kvantiteto (količino), ponavljanjem, z izdvajanjem (izpostavljanjem), intenzivnostjo.
KONTRAST
lik ustvarjanju predstavlja nasprotje med kvalitetami ali
količinami istovrstnih ali razl lik elementov. Kontrast nastane s kombiniranjem
maksimalne razl med lik elementi: komplementarne barve (bela-črna,
rdeča-zelena, debela-tanka črta,
- oblike). Kontrast je lahko
šibek, močan in komplementaren.
RAVNOVESJE
- je odnos med zakoni sile teže v katerem se mase uravnovesijo in umirijo. V tem procesu sodelujejo sile statike in dinamike. V lik umetnosti upoštevamo fizikalno in vizualno ravnovesje (1kg slame, železa; da sta obe enako opazni – 2 stvari na podlagi).
Statično ravnovesje
Pri statičnem ravnovesju uravnovešamo obe strani glede na težiščno os.
Dinamično ravnovesje
Čim več je kontrastov, tem večji so intervali, tem bolj narašča dinamika ritma in ravnovesja, ki jo največkrat spremlja asimetrična ureditev enot. Dinamično delujoči elementi so diagonale, krive in krožne oblike, ostri in topi koti, kontrasti svetlosti.
Prostorski ključi
ali globinska vodila
-
Perspektiva
- Velikost: navidezno manjšanje oz. večanje velikosti predmetov. Bližnji predmeti se nam zdijo večji kot tisti, ki so oddaljeni; čeprav so enako veliki
- Razdalja med predmet
- Moč: teksture ali barve (Nočna straža). Spodaj svetlo- zgoraj temno
- Tople/hladne barve: Tople barve zaznavamo blizu, hladne daleč. Tudi čiste barve zaznavamo bližje od nečistih odtenkov.
- Ključ svetlosti
- Senčenje: tudi sence so pomemben pokazatelj globine
- Prekrivanje (najmočnejši ključ):