TIPOGRAFIJA

Gr. Thypos – znak

Gr. Graphain – pisati

Egipčanska pisava je stara okoli 5000 let. Egipčani so v tisočletjih besedno pisavo razvili v zlogovno, to pa v črkovno; kar pomeni najvišjo stopnjo v oblikovanju pisave. Egipčansko pisavo imenujemo HIEROGLIFI, ki so se ohranili na zidovih Egipčanskih zgradb, sarkofagih, papirusu,…

V 4st. pr.n.št. so Feničani izoblikovali brezsoglasniško abecedo. V Grčiji kjer so začetki vseh pisav novega sveta se je razvijala grška abeceda. Grki so jo prevzeli od Feničanov preko trgovskih poti. Iz Grčije se je pisava razširila v Rim, kjer se je razvijala glede na orodje s katerim so pisali in material na katerega so pisali. Prve tiskane stvari v Evropi so bile karte.

Tisk je bil izumljen zaradi razmnoževanja ne blago (svila), kasneje pa za razmnoževanje same tiskane besede. Ena najstarejših stvari so bile igralne karte. Za TF (tiskovno formo) je največkrat služil les v katerega so vrezovali vzorce, besedila in slike. To tehniko imenujemo lesorez. Ponavadi se je uporabljala tehnika visokega tiska. Prav tako so znani bakrorezi. Pri bakrorezu se je uporabljala tehnika globokega tiska. Z možnostjo razmnoževanja pisane besede, se je začelo tudi razmnoževanje knjig, ki so jih prvotno pisali ročno v glavnem menihi v samostanih.

Kasneje se je razvila litografija (lithos – kamen ali kamnotisk, ki je predhodnik offset tiska). Razširjanje tiskane besede se je začelo z izumom pomičnih črk. Izum pripisujemo Jahannesu Gutenbergu (Mainz 1440 Nemčija). Gutenbergova največja zasluga je predvsem izum sočasne vlivalne naprave, ki jim je omogočila, da je vlival kovinske črke v velikih množinah in zelo natančno. Njegovo najbolj znamenito delo je 42 vrstična biblija v gotski pisavi.

Velikost črk v tej bibliji znaša 20 enot, zato imenujemo enoto 20 kot tekst. Razmak tiskarske obrti se je nato razširil po vsej Evropi. Tiskali so predvsem molitvenike in biblije.

V Sloveniji je bil začetek tiskane besede Primož Trubar – Abecednik in Katekizem. Zelo znan izdelek je tudi Dalmatinova biblije iz leta 1584.

OPTIČNE PREVARE

Optične izenačitve:

Kadar imamo narisane 3 enako velike like, nam kvadrat učinkuje večje kot ostala dva. Zaradi tega, ker se s celima ploskvama dotika spodnje in zgornje meje. Pri oblikovanju črk moramo ta efekt upoštevati in oblikovati določene črke večje, da dobimo optično izenačene velikosti. Govorimo o optični nevtralizaciji črkovnih znakov.

Optična stabilnost:

O optični stabilnosti govorimo kadar oblikujemo spodnji del črkovnih znakov širši kot zgornji. Pri določenih črkah bi imeli drugačen občutek kakor da bi hotele pasti.

Učinek temne površine na svetli in obratno

Kadar postavimo temno površino na svetlo nam ta deluje manjša kot obratno. Kadar uporabljamo črke v negativu (bele barve) lahko izberemo manjši font.

VELIKOST PISAVE

Oddaljenost teksta pri branju je okoli 30 cm (časopis, revija, knjiga). Velikost teksta je odvisna od oddaljenosti in od časa, ki ga imamo na razpolago, da dloločeno stran preberemo. Pravilna izbira velikosti teksta je odvisna od formata in količine teksta oz. besedila in optičnega učinka, ki ga želimo doseči. Za osnovno velikost v knjigah, časopisih in revijah izberemo med 8 in 12 tipografskimi enotami, pri otroških knjigah uporabljamo velikost 11-14 (tip. Točk), za prezentacijo na folijah (overhead) uporabljamo velikost od 14-16 enot. Pri tekstih, ki jih imenujemo konzultacijski, uporabljamo velikost od 6-8 enot, sem štejemo predvsem tekste, ki jih v knjigi posebej poiščemo oz. konzultiramo.

Marginalije in opombe:

velikost pisave lahko v grobem razdelimo na 3 skupine:

-konzultacijska velikost

-bralna velikost

-opazovalna velikost

KONZULTACIJSKA VELIKOST (2-8)

Vsa besedila, ki jih poiščemo za kratek čas v besedilu (marginalije in opombe), velikost besedila je 2-8 enot.

BRALNA VELIKOST (8-12)

Pod bralno velikost štejemo vse velikosti teksta, ki omogočajo enostavno branje. To so v glavnem velikosti teksta v knjigah, revijah. Časopis nekako ne spada v to zvrst, saj že njegov fromat ponavadi ne omogoča enostavnega branja, velikost besedila je 8-12 enot.

OPAZOVALNA VELIKOST

Opazovalna velikost je velikost, pod katero spadajo vsa besedila, ki nam morajo »pasti« v oči iz določene razdalje (ovitki na knjigah, obvestila, reklame)

RAZPOZNAVNOST ČRKOVNIH ZNAKOV

Verzalke ali majuskule so prva faza v dozorevanju abecedne pisave. Slika oz oblika verzalnih črkovnih znakov je strogo defenirana v dvolinijskem sistemu:

Zaradi omejenga prostora med dvema linijama so velike črke težje razpoznavne in pri branju dojemamo črko za črko. Zato je branje počasnejše. Pri kurentni pisavi oz. minuskuli, kjer črke uvrstimo med štiri linije, je branje hitrejše, ker razpoznavamo že same besede. Pri malih črkah je razpoznavnejši zgornji del črke.

Pri malih črkah, kjer so črke grajene vertikalno, se črke povezujejo horizontalno v smeri v smeri branja, v nekaterih primerih pa naletimo, da so črke postavljene vertikalno.

Pri postavljanju črk vertikalno se moramo izogibati uporabi malih črk. Veliko praktičnost pri uporabi kombinacije verzalnih in kurentnih črk so kemijske formule, pri razlikovanju koralnih lestvic, diatonskih lestvic v glasbi

NaCl

NACL nepravilno

D-Dur

D-DUR nepravilno

SPODREZAVANJE, KERNING ALI IZENEČEVANJE PROSTORA MED POSAMEZNIMI ČRKOVNIMI ZNAKI

Med posameznimi črkovnimi znaki lahko dobimo večje ali manjše prazne optične prostore, ki so različni glede na verzalne in kurentne črkovne znake. Zaradi estetskega videza je potrebno te optične prostore izenačiti

večji ali manjši prostori nastanejo zaradi geometrične oblike črk, črkovnih znakov. Pri nizanju črkovnih znakov je potrebno prazne optične prostore med posameznimi črkovnimi znaki povečati ali pomanjšati, ta postopek imenujemo KERNING. Posebno pozornost pri izenečevanju namenimo pri oblikovanju akcidenčnih del ( vizitk in podobno)

RAZPIRANJE (spacioniranje, tracking)

Spacioniranje ali tracking je povečevanje razmika med črkami v besedilu ali besedi. Uporablja se ga za poudarjanje besed (besedil). Poudarjanje posameznih besed v besedilu: včasih je treba določene besede podariti, da nam pade v oči. To lahko storimo z:

- krepkimi in polkrepkimi

- kerning

- polkrepkimi

- podčrtanim

- kurzivnimi

- razpiranje

- negativ

Poudarjanje izgubi pomen, kadar je poudarjenih besed preveč.

Za poudarjanje uporabljamo včasih velike črke ali pa tudi kapitelke. S temi poudarjamo predvsem imena v glavnem stavku, nastopajoče osebe pri gledaliških igrah. Prve besede poglavij. Najbolj pogosto poudarjamo dele besedil z kurzivnimi črkami, ker nam učinkujejo mnogo mirneje kot polkrepke ali krepke. Predvsem kadar je treba poudariti cel stavek. Pol krepke ali krepke črk lahko uporabimo za poudarjanje predvsem takrat, če je glavno besedilo postavljeno iz kurzivnih črk.

BERLJIVOST –čitljivost

Berljivost je optimalni odnos črk, razmika črk, velikost, razmika med vrstami, dolžine vrstic in načina postavitve. Berljivost se torej označuje kot hitrost zaznamovanja oz. prepoznavanja posameznega črkovnega znaka. oz. ločevanje posameznih znakov, kot so mali e in veliki ( lI )

mali a in o, p in q ( pq ) in podobno je tudi kombinacija črk r in n ( rn ), ki nas lahko zmotijo z črko m.

Berljivost torej pomeni prepoznavanje. Berljivost oz. hitrost branja je hitrost s katero lahko preberemo število črkovnih znakov na časovno enoto.

Dobro razločevanje med posameznimi črkovnimi znaki je bistvenega pomena za dobro berljivost.

Obstaja mnenje, da so pisave s serifi berljivejše kot pisave, ki nimajo serifov. Vendar poznamo pisave s serifi, ki so dobro in slabo berljive. Prav tako obstajajo pisave brez serifov, vendar, ki so dobro in slabo berljive (pisave brez serifov, ki so dobro in slabo berljive). Pisave s serifi nekako vodijo oči preko črkovne linije oz. čez celo vrstico. Iz tega vzroka lahko pri pisavi s serifi uporabimo manjši razmak med vrsticami, kot pri isti pisavi brez serifov.

RAZLIKA MED DOBRO IN SLABO BERLJIVO PISAVO

Dobro berljivost imenujemo tudi hitrost branja. Normalna futura se bere le 1,3% hitreje kot navaden bodoni. Prav tako se slabo berejo krepke pisave. Pri krepki pisavi težje izenačimo medsebojne prazne prostore kot pri polkrepkih

PRI HITROSTIH BRANJA SO ODVISNE NASLEDNJE POSTAVKE:

- izbor fonta 5%

- negativ 5%

- korzivnost 7%

- velike črke 10%

- ozadje 20%

to velja za obširne tekste, ki zavzemajo vsaj 5 minut branja. Ta zavzema pisane in vse umetniške pisave

RAZMAK MED BESEDAMI

Hitrost branja je tudi odvisna od razmaka med besedami. Razmak je lahko čez celoten tekst enak le v tem primeru, če imamo besedilo poravnano levo, sredinsko ali desno. Pri besedilih, ki so poravnani na obe strani, oz. blok (polni format) se vrstice enakomerno raztegujejo ali oblikujejo na račun manjših ali večjih prostorov med besedami. Za optimalni razmik med besedami uporabimo širino, ki jo zasede najpogosteje uporabljena črka (E;A- v slo. Abecedi). Kot optimalni razmik med besedami uporabimo širino male črke N. Eden od načinov je tudi uporaba tretinjca, ki jo zavzema ponavadi notranji del črke t.

CELEC: je širina, ki jo zavzame črka z njenim znakom ali podobno vključno z zgornjim in spodnjim praznim delom. Celec je enak kvadratu in ga uporabljamo kot prazen prostor. Pri malih in krepkih pisavah uporabljamo lahko manjše prazne prostore med besedami, pri velikih črkah, ali pri malih svetlih, pa je lahko ta prostor večji.

Pri programih za prelom se lahko definirajo prazni prostori kadar imamo opravka z tekstom na poln format.

Celec imenujemo tudi:

cCelec, polovinec, četrtinec, tretinec pomenijo horizontalno oddaljenost med črkami oz. besedami. Če je črka naprimer velika 4mm, in če med dvema črkovnima znakoma vstavimo celec, potem bo razdalja med tema dvema črkama 4mm, ne glede na tehniko, točneje rečeno, celec je enako visok natanko toliko, kot je višina črkovnega znaka.

celec prazni prostor.

Pri izrazito visokih in ostrih(ozkih) črkah postanejo razmaki med besedami in črkami z uporabo celca in polovinca preveliki.pri merjenju črke s tipometrom odčitamo njeno velikost, pri kateri je prištet njen zgornji in spodnji prazen prostor.

RAZMIK MED VRSTAMI ALI LEADING

Da bi se lahko pogovarjali o razmiku med vrstami, je treba omeniti kompresni stavek

To je stavek, kjer nimamo povečenega razmaka in lahko pride do dotikanja med posameznimi črkovnimi znaki med vrsticami.

Kompresni stavek je stavek, kjer nimamo dodatnega razmika med vrsticami in ga označujemo z 0 ali pa z 12/12, če je velikost črk(enot/pik), leading pa je tudi 12 enot.

Zgoščeni ali kompresirani stavek beremo počasi, z povečanjem razmika pa se hitrost branja poveča.

Znano je, da je najprijetnejše branje pisave v velikosti GARMONDA(10) in s 13 točkami razmika med vrstami. Vendar je treba vzeti v obzir potrošnjo materiala. Zato se tudi pri razmiku med vrsticami naredi nekakšen kompromis. Pri razmiku vrsticami je odvisna tudi od tega, kakšen font uporabljamo glede na srednji črkovni pas. Pri fontih ali črkah z majhnim srednjim črkovnim pasom, lahko leading zmanjšamo. Pri pisavi s šumniki naj bi bil leading malenkost večji, zato 7% višja, kot pri pisavah, ki ne uporabljajo šumnikov. Pri računalniških programih za prelome se leading posebej nastavi v %, razmik med vrsticami je odvisen tudi od dolžine vrstic. Pri kratkih vrsticah predvsem v časopisu in revijah lahko leading primerno zmanjšamo, saj tu ne obstaja težava, da bi eno vrstico prebrali 2x. Pri velikem razmiku med vrstami bi kratke vrstice izgledale, kot da odpadejo ena od druge. Optimalno dolžina vrstice pri knjigi naj bi vsebovala od 50 do 60 črkovnih znakov. Leading merimo z tipometrom.

ŠTEVILO

Arabske številke so prinesli v evropo pred približno 1000 leti, izvirajo pa iz Indije . Po obliki jih delimo na renesančne ali mediavelne in na navadne številkne. Renesančne oblike niso v isti črkovni črti, podobe številk pa imajo renesančno obliko.

Renesančne številke uporabljamo za stavljenje logaritemskih tablic, astronomskih in navtičnih kart, pri katerih bi bilo množica navadnih številk preenolična in težko čitljivo.

Pri knjigah, ki so sestavljene iz renesančnih črk, stavimo pagine in kazala iz številk z renesančno podobo in enotno črkovno črto, to je da so vse številke enako visoke.

RIMSKA ŠTEVILA

Uporaba:

- - za oštevilčevanje poglavij v romanih (tudi arabska števila uporabljamo), posameznih odlomkov v poglavjih in spisih

- - za označevanje strani

- - pri naštevanju zvezkov v posameznih knjižnih izdajah

- - pri imenih vladarjev (Janez Pavel I.)

- - za navajanje stoletij in mesecev, pri datumih jih ne smemo uporabljati, ker preveč izstopajo iz srednje črkovne podobe

Osnovni znaki:

I – 1

V – 5

X – 10

L – 50

C – 100 (centum)

D – 500 (dimidus - sredina)

M – 1000 (mille)

Dve ali tri številke postavljene druga ob drugi pomenijo 2X ali 3X vrednost enojne številke. Smemo jih največkrat 3X ponoviti.

Števil V, L, D ne ponavljamo. Manjša števila postavljena za večja pomenijo vsoto večjega in manjšega števila.

1 lahko postavimo pred 5 in 10, 10 pred 50 in 100, 100 pred 500 in 1000.

Vaje:

1892 – MDCCCXCII

888 - DCCCLXXXVIII

490 – CDXC

447 - CDXLVII

101 - CI

115 - CXI

1985 - MCMLXXXL

1493 - MCDXCIII

1999 - MCMXCIX

2384 – MMCCCLXXXIV

STAVLJENJE BESED NA KONEC ALI ZAČETEK VRSTE

Razen slovničnih in tehničnih pravil o deljenju moramo upoštevati tudi estetska pravila o stavljenju besed na konec ali začetek vrste.

Kratic ipd, itd.... ne smemo postaviti na začetek vrste, kamor se nanašajo. Kratico na primer pa lahko prenesemo v novo vrsto. Vrstilnega ali glavnega števnika ne smemo ločiti od ustreznega samostalnika, npr:

/ pomeni tukaj nova vrstica

- - ……….9.

na cilju

- - 5. / poglavje

- - 20 / tolarjev

- - številka / 5

Če pomišljaj loči vrinjeni stavek in se začne v začetku vrste, mora biti tudi – v začetku vrste. Kadar moramo ločiti s – vezane besede (npr, 99 – 100,) je bolje, da je – na koncu vrste. V takih primerih je bolje, da uporabljamo namesto – besedo »do« (30 do / 60kg).

– pomišljaj, - vezaj

Predlogi so smiselno in optično nerazdružljive enote s pripadajočo besedo. Zato, samih ne puščamo na koncu vrste. Moramo jih prenesti v naslednjo vrsto, če so črkovni in posebej če se z njimi začne nov stavek ( . Z / bratom, / V mestu).

Manj kot 4 črke dolgega imena ali okrajšanega imena ne smemo ločiti od priimka. Lahko pa ločimo imena in priimke, ki imajo več kot 4 črke. Znamenje & uporabljamo kot veznik le v naslovih podjetij, kadar moramo tak naslov deliti pride znamenje & v začetek druge vrste (Johnson & Johnson, Johnson / & Johnson). Datumov ne smemo deliti

(20. / april). Ne smemo jih niti krajšati (20. jan.). Če že moremo deliti datum, ga lahko delimo tako: 20. janu - / arja

Z/bratom z bratom

V/mestu v mestu

Ivo/pregelj Ivo Pregelj

STAVLJENJE RIMSKIH ŠTEVIL

Kadar stavimo rimska števila eno pod drugo, jih poravnamo v levo, kadar stavimo s piko, jih poravnamo na desno, oziroma piko pod piko.

I. I

VI. VI

XXI. XXI

XC. MCMXL

UMIK IN ZADNJA VRSTA V ODSTAVKU

Umik je prazen prostor v začetku prve vrste v odstavku. Umik je najlepši takrat, če je bel prostor v začetku odstavka podoben kvadratu, tako da je širina umika za spoznanje manjša od praznega prostora med zadnjo vrsto prejšnega odstavka in drugo vrsto naslednjega odstavka, kjer optično deluje na širino tudi levi prazni rob. Navadno je to en celec, le če je je razmik med vrstami širši, potem je tudi umik širši.

Pri širokih formatih dajemo nekoliko širši odmik, od celca do dveh celcev. Brez umika ne stavimo ker bi pri polni zadnji vrsti odstavka ne ločili odstavka od odstavka.

Lahko pa stavimo brez umika, prvo vrsto v začetku zadnjega odstavka in razne svečane tiskovine (diplome in podobno). Umiki morajo biti čez vso knjigo enaki, čeprav je stavek stavljen iz raznih stopenj pisave.

V tem primeru določimo širino umika po/na stopnji črk, ki prevladujejo v knjigi te umike nastavimo s tabulatorji.

Zadnja vrsta v odstavku ne sme biti ožja od umika, segati mora čez umik sosednje vrste. Tudi prazen prostor na koncu zadnje vrste mora biti spoznanje širši kot je umik, če je v zadnji vrsti ena sama beseda, naj ta ne bo deljena

DELJENJE BESED

Razen slovnišnih pravil o razlogovanju moramo pri stavljenju upoštevati še naslednja tehnična pravila:

-več kot 3x zapovrstjo besed ne smemo deliti:

kr neki kr- /

neki krneki kr- /

neki krneki kr- /

neki krneki kr- /

neki

-besedil ne smemo deliti tako, da bi na koncu vrste prišel zlog za z eno črko:

i-/

meti

-ne delimo tako, da pride na koncu vrste zlog z dvema črkama, če pridejo v novo vrsto manj kot 3 črke:

ma- /

ti

-sestavljene besede ne smemo deliti samo po sestavi:

pogo- / razlo- /

sto ček

-izogibamo se delitvi pri samoglasniškem R :

tr- /

govec

-okrajšenih besed ne delimo. Besede, ki bi deljene imele dvoumen pomen, ne delimo

sto- / osla- /

riti biti

STAVLJENJE GLAVNIH ŠTEVNIKOV, KRATIC, OKRAJŠANIH BESED IN ŠTEVILK

V knjigi se uporablja število z besedo

V knjižnem stavku stavimo glavne števnike z besedo in ne z številkami. Izjema so šolske strokovne knjige in podobno, ker bi se z besedo postavljeni glavni števniki izgubili med drugim besedilom.

Kratice za merske enote uporabljamo le če so določene s števili:

Pet m

5m

pri tem postavimo kratico bliže številu. V knjižnem stavku besed ne krajšamo, le v delih ki nimajo posebne literarne vrednosti. Lahko krajšamo akademske naslove.( Dr., inž., doc., mag.)

Dr., inž., doc., mag.

Dr. Jože Vovk

Jože Vovk dr. med.

In kratice, ki so v našem jeziku splošno uveljavljene.(itd., npr…)

V poslovnih tiskovinah (vizitke, dopis, računi) lahko krajšamo še nekatere druge besede: tel., c.(cesta), ul.(ulica), štev.(število), faks, fax

Okrajšav se izogibamo, če je le mogoče.

Števila moramo vselej posaviti popolno:

Stran 320 do 325

Stran 320 do 25

V stavku ločimo pri 5 ali več mestnih številih tisoče, z manjšim presledkom

10 000

pri štirih mestnih ni presledka, razen če je v stolpcu z pet mestno številko

10 000

1 000

Da pridejo enote druga pod drugo. Če se ponavlja več števil s kraticami ali drugimi znamenji, stavimokratico ali drugo znamenje le za drim številom

2 ali 5 kg

5 in 10 %

5 % in 10% STAVLJENJE NASLOV-ov

-na koncu naslova ne stavimo pik, to ne velja za klicaj in vprašaj, ker spremenita pomen. Naslova z več vrstami ne smemo staviti na poln format. Vrste so lahko krajše in neenake, zato besed v naslovu ne smemo deliti.

STAVLJEN OZKIH STAVKOV

Pri ozkih stavkih se nam pojavljajo lahko veliki razmiki med posameznimi besedami.

V tem primeru smo postavljeni pred odločitvijo ali:

Besedo delimo na račun velikih praznih prostorov ali:

Ne, kjer se nam pojavijo preveliki presledki med besedami.

INICIALKE

Inicialka je ponavadi prva črka na začetku odstavka, ki po velikosti, obliki in barvi alhko odstopa od ostalih črk. Inicialke so včasih okraševali ročno ali pa so jih z ilustracijo dodelali (obdelali). Danes inicialko uporabljamo v vseh publikacijah in je črka, ki se razteza čez več vrstic (3 do maksimalno 6)

Tekst naj bi oblival inicialko, v kolikor nam program to dopušča, inicialke so lahko tudi v ozadju.

VINJETE

Vinjete so risbe nevtralne vsebine in jih uporabljamo kot okraske pri nekaterih tiskovinah. (uporablja se ga v pesmaricah)

OKRASKI IN ORNOMENTI

Ornomente in okraske danes malo uporabljamo, delimo pa jih na zapovrstne, kombinacijske, posamezne, uvodne in zaključne. Po obliki pa na geometrične, rastlinske in proste oblike.

ČRTE

Po obliki delimo črte na tanke, tope, polkrepke, krepke in pikčaste, azurirane, vzorčaste, dvojno tanke, kombinirane, vogalne

PISAVA V NEGATIVU IN UPORABA BARVE

Črne črke na beli podlagi so veliko berljivejše kot obratno. Hitrost branja je 14% hitrejše. Tekst v negativu uporabljamo za poudarke, priporočljivo pa je, da je takšno besedilo kar najkrajše. Z uporabo barve kot podlage razumemo svetlobni kontrast med črkovnimi znaki

In ozadjem. Najboljša kombinacija je črna na rumenem

-Z umikom ne stavimo, kadar se začne poglavje z novo stranjo (ni pa nujno)

-Viseči umik pravimo da je takrat, kadar je prva vrsta daljša kot druge:

-A.D = anno domini (leta gospodova), postavi se pred letnico

-sirota in vdova:

TIPOGRAFSKI SLOGI

Tiskovine oblikujemo v štirih tipografskih slogih in sicer sredinski ali simetrični slog, zaprti, blokovni oz. obojestranska poravnava, elementarni ali konstruktivni slog in prosti ali asimetričen.

SREDINSKI ASIMETRIČNI SLOG

Je tipografska ureditev pri kateri so elementi sprti na sredo. V tem slogu stavimo predvsem knjižne naslove klasičnih izdaj, znanstvene knjige in nekatere priložnostne tiskovine, ki morajo imeti miren in slovesen videz (diplome)

ZAPRTI ALI BLOKOVNI SLOG

Glavna značilnost tega sloga so toga pravokotno oblikovane skupine besedila. Da se lahko postavi takšno besedilo je treba posamezne besede razpirati in pretirano širiti in ožiti presledke med besedami. Blokovni slog je nepregleden.

ELEMENTARNI ALI KONSTRUKTIVNI SLOG

V določenih elementih drži oblika blokovnega sloga, le da so posamezni deli besedila postavljeni v samostojne bloke, razporeditev besedila je razgibana.

PROSTI ALI ASIMETRIČNI SLOG

Tu ni potrebno nasilno razpiranje ali pretirano oženje/širjenje presledka med besedami. Besedila, tudi daljša stavimo v neenako dolgih vrstah, zato so presledki med besedami lepo izenačeni. Posamezni prostori in smiselno razporeditev. in pazimo na harmonijo med potiskanim in ne potiskanim.

IZPIKČASTI STAVEK

Zaradi boljše preglednosti nekatere vrste stavkov izpikčamo: npr. kazala, osebe pri dramskih delih in podobnih stavkih. Pri tem moramo paziti da so pike ena pod drugo. Med pike dajemo enako široke presledke kot med besede, navadno en polovinec (odvisen od programa v katerem delamo). Pri zelo širokih stavkih, dajemo lahko pri pikah celec presledka.

Med zadnjo piko in besedo dajemo več presledka kakor med pikami, lahko pa na lepakih ali prospektih za dramska dela lahko stavimo na obeh stolpcih na levo naslonilo ali levi stolpec na levo, desni pa na desno.

KAZALA

Vsaka knjiga, ki ima več naslovov, ima kazalo ali vsebino. Knjige, ki jih ponavadi beremo od začetka do konca (romani) ne potrebujejo kazal. Znanstvene in šolske knjige imajo kazalo vzpredaj, druge pa navadno zadaj. Naslovi so lahko enakovredni, podrejeni in nadrejeni, na primer pri znanstvenih in poljudnoznanstvenih. Pri tehničnih knjigah, če so naslovi kratki, stavimo vsebino na ožji format, ker široke izpikčane vrste že tako nemiren stavek še bolj raztrgajo.

Za vsebine z enakovrednim naslovom veljajo enaka pravila kakor za izpikčani stavek, med pike dajamo polovinec, med zadnjo piko in pagino (številko strani) pa navadno malenkost več.

Pagine oz. št. Strani nastavimo na desno stran. Pri podrejenih in nadrejenih naslovih označimo njihovo važnost z rimskimi in arabskimi števili, ter s črkami, hkrati pa podrejene naslove umikamo.

Pike morajo biti vselej enake, čeprav bi bile naprimer zadnja beseda postavljena iz polkrepkih črk. Vsa druga pravila so enaka kot pri vsebinah z enakovrednimi naslovi.

I. glavni naslov……………… 12

II. glavni naslov……………… 42

1. podrejeni naslov…….... 92

2. podrejeni naslov……… 102

a) p.p. naslov…………. 104

b) p.p. naslov…………. 105

III. glavni naslov……………... 110

PAGINACIJA

- je oštevilčevanje strani in jo delimo na živo in mrtvo. Mrtvo paginacijo predstavljajo same številke ali številka strani, ki ima poleg tudi črto. Živo paginacijo predstavljajo številke strani, ki imajo poleg še besedilo (slovarji, enciklopedije…)
REPROGRAFIJA

Grafični proizvodni proces

1) Priprava

2) Tisk

3) Dodelava

1) Obdelava slikovnih in tekstovnih informacij, do te mere, da so sposobne za tisk. Končni produkt je TF ali digitalni zapis, ki je obdelan do te mere, da se ga lahko tiska na domačem tiskalniku.

2) V osnovi delimo tisk na 4 tehnike:

- ploski ali offset

- propustni ali sitotisk

- visoki ali knjigotisk

- globoki ali bakrotisk

3) Dodelava ima nalogo, da pol izdelek dobi končno obliko ali podobo. Delimo jo na 2 dela:

- knjigoveštvo

- kartonaža